Tehnika zaupanja: tako preprosto je, pa tako učinkovito. Vlivanje miru v mojo kobilico, ki kar pol leta ni smela teči, se mi zdi ena najlepših stvari, ki sem jih kdaj počela s konjem. Kobilica se je umirila. Dočakali smo brezhiben ultrazvok tetive in nenazadnje - sama se po mnogih letih zbujam regenerirana. Smešno, kako preproste so najboljše stvari.

Mi smo delali, s Petrino pomočjo, z našo Črnčiko, ki je po smrti muce Mišike, imela prave travme (je žalovala). Čeprav sem ravno tisti teden imela naporen in sem težko našla vsak dan (en teden) čas, vidim, da nam je uspelo. Prej je, vsak večer, ko smo šli spat, pol ure pod posteljo - kjer je Mišika umirala - glasno jokala (se drla). Zdaj tega več ne počne. 

12 let je bil sesalec za našo Jagi hišni sovražnik št. 1. Ko je zaslutila, da ga bom vzela iz predala, je zbežala v zgornje nadstropje ali ven. Če je slišala sesalec, ko se je vračala s sprehoda, se sploh ni hotela vrniti domov. Zdaj, s pomočjo Tehnike zaupanja, v taki situaciji nekaj metrov stran spi. Če sem z njo umirjeno na tleh, lahko sesalec že kroži čisto blizu nje, ne da bi bila panična in bežala. To se mi je še pred kratkim zdelo povsem nepredstavljivo!

Najin največji strah in trepet je bilo striženje krempeljčkov. Nekaj časa sva (precej neuspešno) poskušali, kar je privedlo do tega, da je Luna zapustila sobo, samo da je videla škarje.

Krajšanje krempljev je njej IN meni predstavljalo ogromen stres. Že sama misel na to, da bi ji odstrigla krempelj, je v meni sprožila veliko blokado in strah, da jo bom poškodovala in zrušila najin odnos.

Že po našem prvem skupnem umirjanju s Petro nama je uspelo odstriči prvi krempeljček. Ko bi videli moje navdušenje ...

Počutila sem se popolnoma sproščeno in varno. Vem, da mi bo vedno krila hrbet in me nežno brcala v rit, ko je to potrebno. Se vidi, da obvlada Tehniko zaupanja - tudi na ljudeh.

In zdaj ponosno zbiram odstrižene krempeljčke (noro, vem) in se počutim, kot da sva dosegli nedosegljivo. Luni pa me zvečer pride iskat, češ "hej, a se greva lahko umirjat in delat krempeljčke, prosim?" A je lahko še boljše kot to?

Akademija SREČE na 6 nogah je namenjena lastnikom, ki si želijo resnično poglobljenega in iskrenega odnosa s svojim živalskim prijateljem. Kar me je najbolj presenetilo, je občutek varnosti v skupini, sprejemanju vsakega člana, kakršen je, z izjemno spoštljivo medsebojno komunikacijo vseh sodelujočih. Moj odnos s psičko se vsak dan bolj poglablja, poleg opazovanja njenega vedenja sem se naučila začutiti, kaj potrebuje, v kakšnem stanju je, in ji pomagati, ko je potrebno. Brez prisile, brez ukazov, brez različnih "fint", le z upoštevanjem njenih sporočil, namenjenih meni. Ko ti to uspe, se začnejo dogajati "čudeži". In ne moreš več nazaj v staro mišljenje, v postopke, ki si se jih učil v kakšni pasji šoli, ki ni upoštevala doživljanja psa ali doživljanja tebe kot vodnika. In si neizmerno hvaležen, ker veš, da se da vse doseči samo z odprtim srcem in sprejemanjem svoje ljubljene živali. Hvala Petra, Andreja in ostali člani naše "dlakave" skupine, da sva lahko z vami.

Akademija SREČE na 6 nogah: Kjer se sestavljajo vsi koščki, ki so ostali zanemarjeni, skriti. Kot mentorici se popolnoma dopolnjujeta kot jing in jang. Nežnost in korektnost, tako kot je potrebno. Osebnostno sta ogromno naredili, kar se vidi v načinu vajinega delovanja in v sami skrbi za vajine živali. Veseli me, da se odpirajo nova vrata v tej smeri, da se podirajo miti in, da se govori iskreno o vseh občutkih in situacijah, s katerimi se srečujemo mi in živali. Več kot ponujata, ni možno, kot pravijo, vse na enem mestu. Vse, kar je potrebno, da si dovolim pomoč in uporabo znanja v praksi. Premagati strah in sram, se dvigniti v zaupanje in samozavest.